Titikaka – od koder izvira ženski duh

Jezero Titikaka leži med Perujem in Bolivijo na kar 3.812 metrih nadmorske višine. Tam, sredi jezera, domačini že stoletja gradijo plavajoče otoke iz totore – posebne trstike, ki jo najdeš le tukaj. Vsak otok je ročno zgrajen, plast za plastjo. Na teh živi ljudstvo Uros – tam spijo, kuhajo, rastejo in se šolajo otroci, pletejo zgodbe in plemena ohranjajo tradicijo prednikov. Danes naj bi na približno 90 otokih živelo okoli 1.200 ljudi, ki večinoma govorijo kečuansko, nekateri tudi špansko. Razmere tukaj so zelo skromne, a prvinske.

Jezero Titikaka namreč velja za sveto jezero, od koder je po inkovski mitologiji izšlo človeštvo (Manco Capac in Mama Ocllo, sin in hči sončnega boga Intija). V duhovni simboliki se Titikaka pogosto povezuje z ženskimi kvalitetami – mehkobo, ustvarjalnostjo, intuicijo, zdravljenjem, pretočnostjo. Nekateri pravijo, da se je ob premiku zemeljskih energij v zadnjih desetletjih "ženski planetarni pol" preselil iz Tibeta na območje jezera Titikaka. Medtem, ko naj bi se moški pol nahajal v Himalaji.

Jezero me je očaralo s svojo lepoto, še zlasti ob sončnem zahodu. Barve so bile božanske, mehkoba oprijemljiva. Ko pa je padla noč, je bilo nebo posuto s preprego zvezd, ki jo vidiš samo tam, kjer je še neokrnjena narava. A noč ima svojo moč. Kakšno, pa mi je Titikaka pokazala nekaj ur kasneje …

Noči tukaj so mrzle, vlažne in nasičene z višinskim zrakom, ki ti ne prizanaša. Uf, kako me je zeblo. Nikakor mi ni uspelo ogrevati telo. Spalka do – 5 je bila preskromna. Temperatura ponoči še pada in z vlago in redkim zrakom ustvari kombinacijo, ki jo mi ne poznamo. Vse težje sem dihala. Vdihneš, pa ni kisika in imaš občutek, da se boš zadušil ob lastnem vdihu. Stiska je segala po meni. Če bi ji odprla vrata, bi zapadla v paniko in začela hitreje hlastati po zraku, kar bi stanje samo poslabšalo. Um išče rešitev, a namesto da bi zapadla v panično stanje, sem sama sebe vodila – nežno in pomirjujoče. Počasi, zavestno. Tisto noč sem resnično začutila, kakšna moč leži v ženskem duhu. Brez opore. Brez zunanjih rešitev. Samo ti, tvoj dih in tvoj duh. Um se je umiril. Vizualizirala sem, kako kisik leže vame, kako moje celice sprejemajo ta redki, dragoceni zrak. In nisem padla. Nisem se zlomila. Prebila sem se skozi. Sama sebe sem držala v objemu, vse dokler se ob štirih nismo vstali in zapustili otok.

Nauk iz jezera Titikaka?

Vedno so in bodo okoliščine, ki jih ne moreš spremeniti. Ne moreš poklicati nikogar, ne moreš pobegniti. Lahko pa se naučiš dihati znotraj omejitev. Poiskati mir sredi nelagodja. Samo sebe držati v svoji ranljivosti, dovoliti pretok in se zavedati, da imaš v sebi moč, ki presega zunanje pogoje.

#pristnaženska #authenticwoman #portraitofawoman #awomanonamission #wild #free #mysoul #mypassion #inspiringothers #traveling #beautifulword #southamerica #peru #titikaka