Predzadnji večer v Južni Ameriki

Sedela sem v puščavi Atacama in čakala na sončni zahod. Nebo se je barvalo v odtenke zlate, oranžne in vijolične, kot da bi narava želela za konec še enkrat pokazati svojo najlepšo barvno paleto. Ko pogledam proti vulkanu Licancabur, se ta kopa v zadnjih sončnih žarkih.

To je bil moj predzadnji večer v Južni Ameriki. Potovanje, ki je bilo doslej najbolj ekstremno in zahtevno, a hkrati najbolj bogato. Preizkušalo me je, a mi je tudi podarilo neprecenljiva doživetja. V mislih preletim 23 dni, ki jih takrat še nisem znala povsem ubesediti in umestiti – preveč sem še bila preplavljena z močnimi občutki.

Kar pa sem vedela je to: Tisti notranji klic, ki me je popeljal v te daljne dežele, je imel prav. Našla sem delčke sebe, ki so čakali, da jih ponovno objamem.

In ko je sonce počasi tonilo za obzorje, sem čutila globoko hvaležnost. Za pokrajine, ki so mi pokazale neverjetno lepoto. Za ekstremne okoliščine, ki so me učile ponižnosti. Za višine, ki so mi jemale dih. Za ljudi, ki so mi odprli vrata v svoj svet. Za trenutke, ko sem spoznala, da me vedno znova najgloblje nagovori preprostost – tišina, narava, pogled na večnost. In neskončno hvaležna sem zanj, ki mi je pokazal, kaj zares svoboda je.

#pristnaženska  #mojastrast #potovanja #pisati #navdihovatidruge #pristnost #mojaduša #svobodna

 #authenticwoman #awomanonamission #mypassion #inspiringothers #mysoul #wildandfree #southamerica #southamerica #chile