Ravnovesje svetlobe in teme

Pomladno enakonočje, ko se narava postavi v popolno ravnovesje. In jaz sem ga šla zjutraj pričakati na Pohorje. Obožujem sončne vzhode. V njih je nekaj čarobnega – tisti prvi nežni žarki, ki prebadajo temo, nosijo posebno energijo, ki te napolni z mirom, jasnostjo in svežo močjo za nov dan. Prav zato se mi zdi pričakati enakonočje v naravi tako pomenljivo. Resnično začutiš prehod iz teme v svetlobo, iz mirovanja v prebujanje.

Pomladno enakonočje prinaša trenutek, ko sta noč in dan enako dolga, ko tema in svetloba plešeta v harmoničnem objemu, preden sonce prevzame svojo prevlado in nas popelje v svetlejši del leta. Z enakonočjem se prična nov ciklus rasti in prebujanja, sončni žarki postajajo toplejši, drevesa poganjajo nove liste, cvetovi se odpirajo in življenje se vrača v polnem zamahu.

A preden popolnoma zakorakamo v svetlobo, nas ta trenutek opominja, da se resnična moč skriva v ravnovesju – med zunanjim in notranjim, med delovanjem in mirovanjem, med dajanjem in sprejemanjem, med moško in žensko energijo. Ena brez druge ne moreta obstajati – kot sonce in luna, kot vdih in izdih. Enakonočje nas uči, da čista svetloba brez sence ne bi imela globine, tako kot čista tema brez upanja svetlobe ne bi omogočala rasti.

Zato si danes, ko stopamo skozi prag pomladi, vzemite trenutek za razmislek: kje v svojem življenju lahko vzpostavite več ravnovesja? Morda med delom in počitkom, med ambicijami in sproščanjem, med razumom in intuicijo? Narava nam kaže, da je prava moč v skladnem sobivanju nasprotij, ne v prevladi enega nad drugim.

In vedite, "ravnovesje ni nekaj, kar najdemo, temveč nekaj, kar ustvarimo vsak dan v sebi."

#pomladnoenakonočje #ravnovesje #svetlobaintema