Marec je bil zame naporen mesec. Veliko truda in srčne energije sem vložila v delo, a nekih večjih rezultatov ni bilo. Neudobno je bilo. In to zelo! Iskala sem rešitve, naredila vse umske aktivnosti, tudi tiste, ki jih nimam preveč rada, a ničesar oprijemljivega se ni zgodilo. Vse se je čutilo kot rahljanje zemlje in sejanje semen.
Gradnja nečesa novega je vznemirljivo, a obenem strašljivo. V ključnih trenutkih, ko se soočaš s frustracijo in zastojem, se je potrebno umiriti in zaupati. Biti potrpežljiv. Tudi kal iz semena, potrebuje svoj čas, da se prebije na površje. Če tudi se na videz nič ne dogaja, se v bistvu prav takrat največ. Dogaja se RAST!!!
Ah, kako mi v takšnih trenutkih, ko nič ne gre, še bolj dobro dene joga. Spustim zunanje dogajanje in se obrnem navznoter. Preko asan (položajev) se učim, kako dihati skozi nelagodje, kako se sprostiti v situacijah, ki nas spravljajo iz ravnovesja, kako se spoprijeti z izzivi in z odprtostjo raziskovati nove in nove zahtevne položaje in kako zaupati svojemu telesu, da se bo prožno odzval. Takrat se malo po malo raztegujem čez svoje meje, preko svojih omejujočih prepričanj, preko svojih strahov, dvomov in togosti. Joga me vedno znova spomni, da je ključ do napredka in notranjega miru ravno v prožnosti telesa in uma. Imamo namreč več potenciala, kot si mislimo, vendar ga nikoli ne bomo spoznali, če se ne bomo nenehno sami izvali in presegali navidezne meje. Kar seveda velja za vsa področja našega življenja.
In potem se zgodi …
Nov preboj, novi poslovni uspehi, nova stopnja prožnosti, nov osvojen jogi položaj (Compass pose)
#portraitofawoman #personalgrowth #businessgrowth #stretchingoverlimits #bodyandmindflexibility #iloveyoga
