Platno življenja

V petek sem se, kljub deževnemu popoldnevu, zato pa s sončkom v srcu, vozila na drugi konec države. Čakal me je poseben jubilejni dogodek in srečanje z ženskami, s katerimi sem vrsto let sodelovala in soustvarjala zgodbo, ki je pustila v meni globoko sled. Bile so del moje tesne ekipe, ko sem eno desetletje vodila Zvezo klubov poslovne odličnosti Slovenije.

Ko se ozrem nazaj, vidim, kako nekatere vezi ostanejo. Ne glede na čas, spremembe in poti, ki so nas odnesle v različne smeri. Ko enkrat prepletemo vezi skozi skupne zgodbe, postanejo del nas. Kot umetniška slika, ki nastaja počasi, plast za plastjo, vsaka dodaja svoj odtenek, svojo barvo, svojo globino. In ko stopiš korak nazaj, vidiš celoto – nekaj dragocenega, edinstvenega, neponovljivega. Spremembe prihajajo, poti se razhajajo, a platno ostaja.

Bilo je lepo biti ponovno v tej sredini, obkrožena z ženskami, s katerimi nisem delila le zgodbo poslovne odličnosti, ampak predvsem iskreno povezanost in podporo. Občutek, da nekatere vezi ostanejo ne glede na čas in razdaljo, je neprecenljiv. Kot pravi moj ljubi perzijski pesnik Rumi: "Vesolje je splet povezav, ki jih ni mogoče pretrgati." Ko enkrat soustvariš nekaj dobrega, to ostane. V ljudeh. V spominih. V občutkih. In vedno znova najde pot nazaj.

Ko sem se vračala domov, obdana s toplino teh trenutkov, sem razmišljala, kako dragoceno je imeti ljudi, s katerimi te povezuje nekaj večjega od zgolj skupnega dela. Nekatere zgodbe nikoli ne zbledijo. Ostanejo vtkane v nas kot pisana mavrica barv, ki nas opominja, kdo smo bili – in kdo smo postali. In prav v tem je čar življenja.