Šest mesecev intenzivnega dela je šlo po zlu. Datoteka, ki sem jo sicer shranila, vendar žal brez varnostne kopije, se je uničila. Kljub prizadevanjem mojih sodelavcev, IT strokovnjakov, podatkov ni bilo mogoče obnoviti, čeprav sem vsak dan molila, da bi se to zgodilo.
Počutila sem se obupano in jezna nase, ker sem izgubila toliko podatkov. Bilo me je sram, da sem naredila tako nepotrebno napako. Kot da ne bi vedela, da je treba imeti za vse pomembne datoteke varnostne kopije. Ampak, kako pogosto delujemo? Dokler se nič ne zgodi, ne pomislimo na morebitne posledice, kajne?
Kaj zdaj? Jeza, sram in frustracija so normalni občutki, vendar blokirajo ustvarjalno energijo, ki je potrebna za iskanje rešitev. Zato sem se umirila in pregledala dejansko stanje. Izgubila sem veliko podatkov glede dogovorov z nekaterimi iz svoje baze kontaktov, ne pa tudi kontaktov samih, saj sem te – na svojo srečo – imela še izpisane v papirnati obliki Hvala bogu za »Oldy, but goody« v prevodu - staro, ampak dobro
Usedla sem se k računalniku in prepisala vse kontakte v novo datoteko. Dogovore, ki sem jih lahko potegnila iz spomina ali iz elektronske pošte, sem tudi vnesla. Od tu naprej pa sem odvisna od pomoči in podpore svojih kontaktov, za katere sem izgubila vsebino pogovorov. Še enkrat jih bom poklicala in jim pisala. Prav rada bom vložila čas, trud in energijo v obnovo, v iskreni želji, da ohranim odprto komunikacijo z ljudmi, ki so mi pomembni in s katerimi sem že navezala stike. In srčno verjamem, da mi bodo razumevajoče pomagali pri obnavljanju podatkov.
Seveda bom tokrat bolj previdna in si sproti zagotavljala varnostno kopijo. Življenje me je tokrat SAMO opomnilo, naj bom bolj previdna in pravočasno poskrbim za meni pomembne vsebine.
Lahko bi bila situacija za (z)noreti. Izgubila sem večmesečno delo. Lahko bi obupala. Lahko bi odnehala. Lahko bi našla tisoč in en izgovor. Lahko bi tarnala in bentila. Lahko bi se jezila nase ali na tehniko. Sem, priznam, a le za hip. In to je ključno.
Ovire vedno pridejo z razlogom. Pa ne zato, da nas ustavijo ali odvrnejo od napredka, ampak da nas nekaj naučijo, da nas opozorijo na našo morebitno lahkomiselnost. Pomembno je, da se naučimo, ko so ovire še majhne, da nam potem ni potrebno ponavljati učenja iz enakih lekcij. Zato naj nas izzivi – naši ali tuji - navdihnejo, da postanemo boljši, bolj previdni in bolj pripravljeni na prihodnost. Naša sposobnost, da se učimo in rastemo iz teh izkušenj, je tista, ki nas vodi do polnega življenja. In morda se s kom še pristneje povežemo zaradi iskrenosti v samem procesu iskanja rešitev.
#portraitofawoman #mypassion #mywork #mylife #soulgrowth #learnfromexpierience #obstaclesbecomestheway
Smart Money Women Slovenija Smart Money Slovenija
Comentarios