Mak sredi žitnega polja

Vedno znova rada s kolesom raziskujem… znane in neznane poti, nove hribe, med vinogradi in žitnimi polji ...

Sama. S svojimi mislimi. Razmišljala sem o knjigi, ki se zdaj medi pri oblikovalcu. Enakomerni ritem stopanja v pedale me je odpeljal vse bolj navznoter. Premikajoča meditacija pač … tako dobro mi dene po mesecih intenzivnega pisanja.

In potem sem ga zagledala. Mak.

En sam, rdeč, sredi zlatega žitnega polja.

Stal je tam – kot da mu ni mar.

Ne, ni se skrival, ni skušal postati žito.

Bil je mak. V vsej svoji rdeči drznosti.

In prav zato je bil lep.

Opazen. Drugačen. Pristen.

Mak pač ne zna biti nič drugega kot mak.

Ne zna rasti v vrstah. Ne zna čakati na ukaz.

Ne zna se potlačiti, da bi ugajal polju okoli sebe.

Mak cveti. V svojem času. S svojo barvo. V svoji edinstvenosti.

Tako lep je bil. Tako neustavljivo to, kar je.

In zato sem si ga zapomnila.

In če sem se v zadnjem letu česa naučila, je to prav to:

Pristnost je pogum.

Pomeni, da ostajaš zvesta sebi.

Pomeni, da se ne odrečes svoji resnici.

Pomeni, da si mehka, ranljiva, iskrena – in ravno zato močna.

Pomeni, da stojiš sredi žitnega polja in ne skrivaš svoje rdeče barve.

Ampak ravno tam – v tisti pristnosti – cvetiš.

Tam vznikne resnična lepota.

Tam se dotakneš src drugih.

Zato ne poskušaj biti nekaj drugega – če si bila rojena, da si mak.

Mak ni upor. Mak je resnica.

Jaz sem mak. Kaj pa ti?

#pristnazenska #maksredipolja #rojenadasemmak

#authenticwoman #awomanonamission #mypassion #inspiringothers